Nekateri programi, kot je na primer tudi  Sewer+, imajo omogočeno direktno včitavanje podatkov temen in jaškov iz Excelovih tabel. Če uporabljamo AutoCAD Map 3D ali Civil 3D, lahko izvedemo postopek, s katerim izdelamo sicer .SHP datoteko, vendar tej datoteki pripada tudi datoteka .DBF, ki jo lahko preberemo z Microsoft Excelom ali tudi Open Office Calc. Takoj, ko imamo podatke v omenjeni obliki (ali oblikah, saj je SHP uporaben tudi za uvoz v GIS pregledovalnike), dobijo prej problematični bloki novo, uporabnejšo dimenzijo, pa čeprav smo v resnici le izvozili njihove podatke v obliko tabelaričnega zapisa. Potrebno je tudi vedeti, da pri našem opisu privzemamo, da imajo bloki vsaj opisno številčenje zaporednih temen, ki se jih lahko potem tudi uredi. Če tega bloki nimajo, bomo zelo težko povezali posamezna temena v smiselno zaporedje, ki bo predstavljalo našo kanalizacijo (seveda, če privzamemo, da gre na koncu za uvoz v program Sewer+).

Postopek za izvoz je sledeči:

1. Odpremo dwg datoteko v kateri imamo v blokih podatke o poziciji temen ter višin cevi vodovoda.

2. Pogledamo in preverimo na kakšen način so podatki vpisani v blokih. Potrebno je biti pozoren, kaj je dejansko shranjeno v njih, saj nekateri atributi niso nujno vidni.

3. Zaženemo AutoCAD Map 3D ukaz MAPEXPORT (najdemo ga tudi v menuju “Map -> Tools -> Export” ali na “ribbonu” pod zavihkom “Output -> Map 3D Export”), kjer izberemo izvoz v datoteko tip “ESRI Shapefile” in izberemo naziv izvozne datoteke.

4. Klik na gumb OK, nas pripelje na naslednje pogovorno okno:

V pogovornem oknu izberemo:

- Object type: POINT

- Select objects to export: lahko rečemo “Select All” ali pa izberemo ročno samo tiste elemente, ki jih želimo

- Prestavimo se na zavihek “Data”:

Tu izberemo možnost “Select Attributes” in označimo poljubne ali vse “Block Attributes” ter pod “Object Attributes” označimo še X1 in Y1 (s tem prenesemo v tabelo tudi koordinate izbranih blokov).

5. Sedaj kliknemo gumb OK. Na izbranem mestu smo s tem ustvarili datoteko .shp z izbranim nazivom, poleg tega pa se je ustvarilo še nekaj dodatnih datotek z enakim nazivom in drugo končnico. Za nas je posebej zanimiva datoteka s končnico .dbf, je pa tudi res, da izdelano bazo podatkov sedaj lahko uporabljamo tudi npr. v pregledovalnikih kot so npr. Arc GIS in podobno.

Če potrebujemo samo izvoz objektov v SHP, se s to operacijo postopek zaključi. Če želimo nadaljevati s prenosom podatkov v Sewer+, opravimo še naslednje korake:

6. Odpremo datoteko s končnico .dbf (ali z Microsoft Excelom ali z Open Office Calc). Sledi najbolj težaven del našega prenosa podatkov. Potreben je podroben grafični pregled dwg slike iz katere smo črpali. Pomembno je vedeti kje se nahajajo stranski odcepi, kje je morebiti zamešano zaporedje številčenja temen in podobno. Skladno s predlogo za vnos podatkov iz Excela direktno v Sewer+ je potrebno sedaj urediti naše črpane podatke. (Vzorec za vstavljanje kanalov v Sewer+ ).

Predvsem je potrebno biti pozoren na odcepe, ki se morajo tretirati kot stranske veje, zato bo največji del preureditve datoteke predstavljalo premeščanje nekaterih temen po Excel tabeli. Ko zadevo pripravimo, je potrebno izvesti le še operacijo “Kopiraj” v Excelu (datoteke torej niti ni potrebno shraniti, čeprav je to vsekakor priporočljivo za nadaljnje delo), v Sewer+ pa se postavimo na ustrezno mesto (ali mrežo ali kanal) in po kliku z desnim miškinim gumbom izberemo možnost “Paste”. Če smo vse storili pravilno, bi morali imeti v našem Sewer+ sistemu vnesene izbrane kanale. Tukaj le še opomba – ni potrebno imeti vseh podatkov o temenih. Tisti, ki bodo, jih bo program upošteval, nujno potrebni pa so le oznaka jaška ter koordinati X in Y.

Upamo, da vam bo navodilo v pomoč.

Recently I received request to implement Enterprise GIS in one of Slovenian Ministries. As usual they had limited financial resources (budget for two weeks consulting) and big expectations. Open source solution was obvious choice.

Requirements included Web application implementation in conjunction with the following systems and software:

• File System on Microsoft Windows Server 2008 R2 server,
• IIS Web Application Server,
• MapGuide Server.

Web map should be prepared with agreed symbology and visualization depending on map scale.  The map should have the following layers:

• Raster underlay (DOF) for the large scale maps of 1:10,000 or greater,
• Land Cadastre with the owners of the parcels,
• Other spatial layers (administrative areas – state border, municipal boundaries, names of settlements, addresses,  roads layer, layer of railways and layers of public infrastructure).

Functions of GIS web application should be basic:

• map navigation ( pan, zoom, zoom to the full extend),
• measuring distances,
• buffer,
• identify – displaying information about the selected object resulting from the attribute table in the database,
• a list of layers.

One of the choices I had to make was database platform. Data provided by Surveying and Mapping Authority of the republic of Slovenia consisted of shape files, geo-referenced raster data and ASCII files with Land Cadastre attribute information. First choice was SDF format, but on suggestion of my colleagues to try something new,  I choose SQLite. SQLite is simple, robust, easy to use and really lightweight file database (http://www.sqlite.org/). SpatiaLite extension enables SQLite to support spatial data. You can find more about SpatiaLite on http://www.gaia-gis.it/spatialite/.

First challenge was to import vector and attribute data into database.

S samim AutoCAD-om ali celo AutoCAD LT to seveda ni mogoče. Lahko pa prosite za pomoč kolege, ki imajo bodisi Map 3D, bodisi Civil 3D. Postopek je v osnovi zelo premočrten, ima pa nekaj važnih korakov, ki jih ne smemo spustiti. Tokrat se ne bom obremenjeval preveč s slikami, ampak vam bom podal kar tekstovne ukaze, oz. opis nekaterih možnosti, ki jih je potrebno izbrati iz pogovornih oken.

Hipotetična naloga – iz .shp datoteke želimo uvoziti parcelne meje in številke parcel. Naj opozorim, da spodaj pod “AutoCAD” mislim na vertikalni različici Map 3D ali Civil 3D.

Drugo opozorilo je, da morajo imeti vse risbe, s katerimi bomo spodaj operirali, enako vrednost spremenljivke “Insertion scale”. Z ukazom INSUNITS določamo vrednosti med 0 in 20, ali pa z ukazom UNITS odpremo pogovorno okno in pod “Insertion scale” nastavimo ustrezen parameter. Za Slovenijo in za naš primer so primerne vrednosti 0 (ali unitless) ali 6 (meters). Ta spremenljivka je vezana na posamezno risbo oz. dwg datoteko!

1. Nikar ne pozabite shraniti poleg .shp datoteke tudi pripadajočih datotek z enakim imenom in drugimi končnicami! Poleg končnice .shp morata navadno obstajati tudi datoteki .dbf in .shx!

2. Odpremo novo risbo in v ukazno vrstico v AutoCAD vpišemo “OPTIONS” (menujska izbira “TOOLS->OPTIONS”),

3. V zavihku “Display” v desnem stolpcu, približno na sredini izključimo možnost “Apply solid fill” in pritisnemo gumb “OK”,

4. V ukazno vrstico vpišemo “MAPIMPORT” (menujska izbira “MAP->TOOLS->IMPORT…”),

5. V pogovornem oknu izberemo tip datoteke “ESRI Shapefile (*.shp)”,

6. Izberemo ustrezno .shp datoteko in pritisnemo “OK”,

7. Odpre se nam novo pogovorno okno. V osnovi v tem oknu ni potrebno vedeti nič drugega kot to, da v tabelici kliknemo v polje pod “Data”, da se poleg vpisa “<None>” pojavijo tri pikice, kamor tudi kliknemo ter nato v dodatnem pogovornem oknu izberemo možnost “Create object data”, nato pa ponovno kliknemo “OK”, v prvem pogovornem oknu pa lahko izberemo še možnost “Import polygons as closed polylines” in nato ponovno pritisnemo gumb “OK”,

8. Včitane podatke lahko preverite z ukazom “ZOOM-EXTENTS”, v vsakem primeru pa sedaj našo risbo shranimo in zapremo.

9. Odpremo novo prazno sliko in ponovno ponovimo koraka 2 in 3,

10. Zaženemo ukaz “ADEDRAWINGS” (menu “MAP->Drawings->Define/Modify Drawing Set”)in izberemo možnost “Attach..”, ki nas popelje v pogovorno okno, ki nas spomne na čase Windows 3.1

11a. Če pod “Look in” nimamo na voljo diska, kjer se nahajajo naši podatki, ga nastavimo tako, da kliknemo zgoraj na gumb “Create/Edit Aliases”, vpišemo pod “Drive Alias” npr. “Disk_D”, pod “Actual Path” pa “D:”

11b. Poiščemo DWG datoteko, ki smo jo ustvarili v koraku 8 in nato OBVEZNO kliknemo na gumb “Add”, ter šele nato na gumb “OK”, v prvem oknu pa ponovno “OK”,

12. Sledi ukaz “ADEQUERY”, kjer naredimo naslednje korake:

- rubrika “Query Type”, gumb “Location”, kjer bo že izbrana možnost “All”. S tem bomo trenutno zadovoljni, zato kliknemo “OK”,

- rubrika “Query Mode”, izberemo možnost “Draw”,

- rubrika “Options”, izberemo gumb “Alter Properties…”, v naslednjem oknu pa možnost “Text..”. Sedaj izberemo vrednost, ki jo želimo videti izpisano v naših parcelah. Zato kliknemo na gumb “Expression…”, tu pa nato poiščemo pod “Object Data” ustrezno vrstico (spremenljivko). Navadno so parcelne številke izpisane pod spremenljivko “PARC_ST” ali podobno. Če se želimo prepričati natančneje, lahko zaženemo tudi Excel ali Open Office Calc in tam odpremo datoteko s končnico DBF (te nikakor ne spreminjamo in ali shranjujemo, sicer to ni izrecno prepovedano in je včasih celo potrebno, toda ne v običajnih primerih). Ko smo izbrali pravo možnost, kliknemo ponovno “OK”, v pogovornem oknu za definicijo teksta pa še nastavimo parametre teksta (npr. “Text Height” nastavimo na vrednost 1). Sledi ponovno klik na gumb “OK” in ponovno “OK”.

13. Nikar ne kliknite na gumb “OK” še tretjič, saj s tem NE boste zagnali vaše poizvedbe. Namesto tega izberite možnost “Execute Query”.

14. Sledi “ZOOM->EXTENTS”. Če ste sledili vsem korakom pravilno, bi sedaj morali imeti izrisane parcele in izpisane parcelne številke.

15. Na koncu shranite to novo datoteko, ki jo sedaj lahko s pridom izkoriščajo vsi AutoCAD uporabniki.

Prvi testi kažejo, da je zadeva lahko zelo uporabna in tudi atraktivna, več bo pokazal čas. Morebitna ovira šriši uspešnosti prodaje seveda ostaja cena. Če bo Autodesk in njegova mreža partnerjev uspela preseči to dejstvo, si lahko obetamo, da bo zadeva na MAC platformah tudi obstala.

Povezava na uradno stran.